Bloomova taksonomija
Šest ravni mišljenja, od priklica dejstva do ustvarjanja nečesa novega. Kviz, ki se vzpenja po njih, preverja več kot le spomin.
Šest ravni v kvizu o kroženju vode
Pomnjenje
Priklicati dejstva, pojme in definicije, kot so se jih naučili.
- poimenovati
- našteti
- definirati
- priklicati
PrimerKako imenujemo pojav, ko se vodna para v oblaku spremeni v kapljice?
Razumevanje
Pokazati, kaj nekaj pomeni – z drugimi besedami, kot so v učbeniku.
- razložiti
- navesti primer
- povzeti
PrimerZakaj luža na sončen dan izgine?
Uporaba
Uporabiti naučeno v novi situaciji.
- uporabiti
- rešiti
- izračunati
- napovedati
PrimerNa kateri dan se mokro perilo na vrvi najhitreje posuši?
Analiza
Razstaviti na dele: vzroki, vzorci, kaj je pomembno in kaj ne.
- primerjati
- razvrstiti
- poiskati vzrok
PrimerHladen kozarec se na zunanji strani orosi. Od kod pride voda?
Vrednotenje
Presojati po merilih: katera trditev drži, katera rešitev je najboljša.
- presoditi
- izbrati
- utemeljiti
- preveriti
PrimerNekdo pravi, da je dež nova voda, ki nastane v oblakih. Katero dejstvo pokaže, da nima prav?
Ustvarjanje
Združiti zamisli v načrt, zasnovo ali rešitev.
- zasnovati
- načrtovati
- izumiti
- združiti
PrimerSi na otoku, kjer je samo morska voda. S katerim načrtom dobiš pitno vodo?
Bloom ali SOLO?
Bloom
Pove, kakšno mišljenje zahteva vprašanje: pomnjenje, uporabo, presojo.
SOLO
Pove, koliko snovi poveže odgovor: eno zamisel, več, povezane ali nadgrajene.
Bloom + SOLO
Bloom + SOLO da vsaki vrsti mišljenja globino, npr. uporaba na relacijski ravni.
Uporabi jo v svojem kvizu
Pod »Več nastavitev« pri »Število vprašanj« izberi »Bloom« in vsaki ravni dodeli poljubno število vprašanj, skupaj največ 20. Tjaz jih napiše v tem vrstnem redu.
Ustvari kvizBenjamin Bloom in sodelavci so ravni opisali leta 1956. To je prenovljena taksonomija Lorina Andersona in Davida Krathwohla iz leta 2001, v kateri ravni opisujejo miselne dejavnosti, na vrhu pa je ustvarjanje.